V današnjem času finančnih izzivov in negotovosti se mnogi znajdejo v situaciji, ko dolgov ne morejo več obvladovati. Ena izmed rešitev, ki jo zakon ponuja za posameznike, je postopek osebnega stečaja, ki vključuje tudi možnost odpusta obveznosti. Toda kaj pravzaprav pomeni odpust obveznosti in kdo je do tega upravičen?
Odpust obveznosti je za dolžnika ključni del postopka osebnega stečaja, ki posamezniku omogoča, da se po določenem obdobju odreši določenih dolgov, ki niso bili poravnani v postopku osebnega stečaja. Gre za institut, ki dolžniku nudi drugo priložnost za finančni začetek brez bremena preteklih obveznosti. Vendar pa ni vsak dolžnik samodejno upravičen do odpusta, saj zakon postavlja jasne pogoje, ki jih mora izpolniti. So pa tudi določene vrste dolgov, ki ne sodijo v odpust obveznosti.
Zakaj je mogoč osebni stečaj brez odpusta obveznosti?
Postopek osebnega stečaja je namenjen temu, da se iz dolžnikovega premoženja poplačajo njegovi upniki. To pomeni, da je osebni stečaj lahko zaključen brez odpusta obveznosti, če dolžnik ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja oziroma v postopku osebnega stečaja do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne vloži predloga za odpust obveznosti ali če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za odpust. V teh primerih se postopek stečaja zaključi z razdelitvijo dolžnikovega premoženja, vendar dolžnik še vedno ostane odgovoren za preostale neplačane obveznosti.
Osebni stečaj lahko torej obstaja samostojno, brez odpusta obveznosti, saj je njegov glavni cilj poplačilo upnikov iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik v stečajnem postopku nima dovolj premoženja za poplačilo vseh terjatev, dolg po koncu stečaja še vedno obstaja, če ni dolžnik vložil predloga za odpust obveznosti ali če je bil zavrnjen.
Torej pazite: Če je bil osebni stečaj zoper vas začet na predlog upnika, boste za odpust obveznosti dolžni v postopku vložiti predlog za odpust obveznosti.
Postopek osebnega stečaja in odpust obveznosti
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, razen če pride do odpusta obveznosti.
Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusn3 dobe.
Postopek odpusta obveznosti je urejen v pododdelku 5.11.2 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), natančneje od 397. do 413. člena.
Preizkusna doba, ki določa trajanje postopka odpusta obveznosti
S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od enega leta in ne daljše od treh let od začetka postopka odpusta obveznosti.
Sodišče lahko na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od enega leta, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti:
1. če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten, in
2. če ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.
Preizkusno obdobje ni enako času trajanja postopka osebnega stečaja. Trajanje osebnega stečaja je daljše od preizkusne dobe. Osebni stečaj je končan, ko so izvedena vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v skladu z ZFPPIPP, to pomeni, da je unovčeno celotno premoženje, da so izvedene delitve razdelitvenih mas in zaključeni vsi postopki, ki so vplivali na stečajno maso.
Kdo je upravičen do odpusta obveznosti?
Dolžnik je v postopku dolžan ravnati vestno in pošteno ter izpolnjevati vse svoje obveznosti, ki mu jih nalaga zakon. Med ključne zahteve spadajo:
Vestnost in poštenost: Dolžnik mora v postopku ravnati pošteno in odgovorno, kar pomeni, da ne sme skrivati svojega premoženja, oškodovati upnikov ali kako drugače zlorabljati postopka.
Sodelovanje z upraviteljem in sodiščem: Dolžnik mora ves čas postopka sodelovati s stečajnim upraviteljem, ki nadzira njegovo premoženje in njegovo ravnanje.
Izpolnjevanje zakonskih pogojev: Dolžnik mora dosledno izpolnjevati vse obveznosti, ki jih določa zakon. Med te obveznosti spadata redno obveščanje upravitelja o svojih dohodkih in premoženju ter upoštevanje omejitev njegove poslovne sposobnosti med postopkom.
Zakon predvideva možnost, da sodišče na predlog upnika ali stečajnega upravitelja zavrne odpust obveznosti, če ugotovi, da dolžnik ni ravnal v skladu s temi načeli.
Ovire za odpust obveznosti
Zakon določa tudi specifične ovire za odpust obveznosti, ki lahko dolžniku preprečijo uspešno zaključitev postopka. Odpust obveznosti ni dovoljen:
Če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.
Če je bilo o odpustu obveznosti dolžniku že pravnomočno odločeno v naslednjih primerih in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let:
če so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene,
če je bil predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen zaradi kršitve njegovih obveznosti iz ZFPPIPP ali zloraba pravice do odpusta obveznosti, razen če dolžnik izkaže, da te kršitve niso otežile vodenja postopka osebnega stečaja.
Če dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo osebnega stečaja ni podal resničnih in popolnih podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je davčni organ odmeril dodatne obveznosti v znesku najmanj 4.000 EUR.
Če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev na podlagi neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov o svojem premoženjskem stanju v znesku najmanj 4.000 EUR.
Če je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
Če dolžnik s svojim premoženjskim stanjem ne more izpolniti vseh svojih obveznosti.
Če si dolžnik v preizkusnem obdobju ne prizadeva za poplačilo upnikov v zadostni meri.
Če je dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima značilnost izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP in bi bil uveljavljen zahtevek za izpodbijanje.
Kateri dolgovi se lahko odpustijo?
Z odpustom obveznosti dolžnik preneha biti odgovoren za večino svojih dolgov, kar mu omogoča, da začne novo finančno poglavje. Vendar pa zakon določa nekatere izjeme, kjer odpust obveznosti ne velja. Med te izjeme sodijo:
zavarovane terjatve, prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatev iz naslova:
1. denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku,
2. v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem,
3. globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku,
4. odvzema premoženja nezakonitega izvora in
5. povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.
Prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so:
1. plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka,
7. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
8. terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.
nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
To pomeni, da dolžnik po koncu postopka osebnega stečaja še vedno odgovarja za poplačilo teh obveznosti, medtem ko se večina drugih dolgov lahko odpusti.
Kakšne so posledice odpusta obveznosti in upnike?
Motiv dolžnika v osebnem stečaju je odpust obveznosti, kar pomeni, da po zaključku postopka ne bo več dolžan poplačati preostalih dolgov. Upnik ali stečajni upravitelj v času trajanja preizkusne dobe do izdaje sklepa o odpustu obveznosti vložita ugovor zoper odpust obveznosti, če ugotovita, da dolžnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
Pogojev za odpust obveznosti ni, če:
1. če obstaja ovira za odpust obveznosti ali
2. če dolžnik krši določene obveznosti, ki mu jih nalaga ZFPPIPP.
Upnik lahko z ugovorom uveljavlja tudi, da je preizkusno obdobje prekratko.
Vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, lahko od sodišča zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tožbo je treba vložiti v treh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.
Zaključek
Postopek osebnega stečaja in odpust obveznosti sta lahko učinkovita rešitev za posameznike, ki se soočajo s prekomerno zadolžitvijo in nimajo več realnih možnosti, da bi svoje dolgove poravnali. Vendar pa postopek zahteva vestno in odgovorno ravnanje dolžnika, saj zakon predvideva stroge pogoje za odpust obveznosti.
Če menite, da bi bil postopek osebnega stečaja in odpust obveznosti prava rešitev za vas, sem tukaj, da vam pomagam. Kot izkušena pravna svetovalka, ki imam dovoljenje za opravljanje funkcije stečajne upraviteljice, vas lahko vodim skozi celoten postopek. Ne oklevajte in me kontaktirajte za posvet!